Kongo: Geografske značilnosti in kulturne značenosti
Geografija Kongo je obremenjena z kompleksno geološko zgodovino, ki se kaže v različnih geoloških oblikah in fizikalni geografiji. Razprava bo začela s predstavljeno geografske značilnosti države ter dala pogled na kulturno življenje ljudi Kongo.
Geografske značilnosti
Kongo kongocasino.si je ena največjih držav Afrike, z okoli 2,3 milijona kvadratnih kilometrov površine. Meja države sega od Atlantske oceana na zahodu do območja Vzhodne afriške ravnice v vzhodu in jugu.
Kongo je razdeljen na štiri glavne geografske regije: dolino Konge, nižine Kongo, visoke gorske verige in savane. Regija Kongo izrazito kaže svojo specifičnost po prvem pogledu s satelitskih slik ter vključuje velike porastne gozdove v zahodni in centralni regiji.
Geološka istorijska zgodovina regiona je kompleksna, saj se različne geološke procese nadaljevali tudi še danes. Območje Konge je predvsem oblikovalo vodno osrčje afriške kontinentalne plake. V času, ko so tehnogene dejavnosti pridobile zahtevo v pokrajini in jo spremenile, se je začela pomembna delovanja vulkanskega zaledka.
Geološka dejavnost Kongo se kaže tudi preko različnih kraških oblik: stalaktitov, stalagmitov, križevni izrasti itd. Po koncu jezera Obangija so nastala številna jezerska krila in ledeniške doline.
Kulturne značenosti
Kongo ima bogato kulturno življenje s velikimi regionalnimi razlikami, ki so bile vplivane z geološko zgodovino države. Različne kulture ljudi Kongo so se po območju razvile na osnovi tradicionalnih oziroma plemenskih sistemih in družbenih struktur.
Pleme BaAka je izvirilo iz področja vzhodnega Konga. Pojavlja se, da sta dve glavni skupini ljudi Kongo: Mongo (približno 6 milijonov) ter Bantuidi (tako približno 1-2 milijone). Plemena v zahodnem Kongu so pravzapravo zelo različna in sicer se lahko vsa sploščijo pod skupinskim imenom “Mbangi” ali “Bakongo”, ki očitno pomeni izvor vzhodnega Bantu. Tako tudi drugo glavno ljudsko skupina, Mongo.
Odlikujejo se tri osnovne vrste tradicionalnih strokov in struktur: kraljevi, duhovščina ter družinska organizacija območja. To se kaže v različni gradnji zgradb na vsaki regiji države.
Praktično tudi vsa plemenska skupnost ima svojo versko cerkveno strukturno kulturo, ki temelji na pomenu prastarih verskih izročil. Pogosto lahko se pojavljajo ritualna vaja ljudi Kongo s številnimi povezavami z naravo ter današnjim oblikovanjem države.
Z razvojem družbe, se je začela prisotnost trgovine in tudi tujo pridružitev prvih kolonialnih sil. Kolonizacija Kongo od leta 1880 do začetka druge svetovne vojne temelji na težavah z mehnimštvom med kolonijskim sistema, saj je država v današnjem času prevzela kulturno identiteto in tradicije ljudi iz različnih dežel.
Z zaključkom se lahko zgleda da kulturne značenosti obsegajo precej kompleksno strukturo, ki so jo določile vsake regiji države ter že prve kolonizacijske dejavnosti.